Začuti, otrok, da te ljubim,
tvoje
pšenične laske, nepočesane,
in
tvoja lička, jabolka rdeča,
in
tvoje besede nerazumljive,
ki
se utrinjajo, zvezde neznanega kozmosa.
Začuti,
otrok, da te ljubim.
Sklanjam
se k tebi, da v tvoje oči
gledam;
njih mehko smehljanje,
da
v tvoja rdeča lička okrogla
strmim,
ki so kakor razcvela
jabolka.
Čuj,
da se sklonim nad te
(sklanjanje
rože k roži,
drevesa
k drevesu),
in
da poljubim te na laske
te
nepočesane.
~ Srečko Kosovel
foto: Tamara Bizjak
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za komentar!