Po porodu se nam svet vsaj za nekaj časa obrne na glavo. Vse
je novo in drugače. Dobimo našega dojenčka, ki zahteva veliko telesnega stika,
nege in pozornosti – podnevi in ponoči. In tudi mi smo ranljive in spremenjene.
Poporodno telo je občutljivo – potrebuje okrevanje, počitek, nežnost, obenem pa
mora biti ves čas na razpolago dojenčku in to ne glede na to, kaj v telesu in
koliko nas boli, koliko krvavimo, kako se počutimo, kaj vse doživljamo.
Poporodno obdobje je že samo po sebi precejšen izziv, če pa nanj
nismo čisto nič pripravljene in nimamo realnih predstav, kako ti tedni dejansko
izgledajo, pa so to lahko precej mučni tedni, ko dvomimo vase in se znajdemo v
kepi bolečih občutkov krivde, sramu, nemoči, osamljenosti. Z dobro pripravo si
poporodno obdobje lahko zelo olajšamo. Iz lastne izkušnje povem, da se da
veliko narediti in da je ves čas, energija, včasih tudi denar za pripravo
poplačan: z večjim notranjim mirom, z zaupanjem vase in v otroka, z manj joka, manj
osamljenosti, z boljšim počutjem. Možno je in vredno je!
Kaj torej lahko storiš že v nosečnosti, da bo tvoje
poporodno obdobje lažje?
foto: Urška Bernik
Način, kako boš rodila in kako se boš med porodom počutila,
bo močno vplival ne samo na tvoje poporodno obdobje, ampak na celo tvoje
življenje in na življenje tvojega otroka. Zato se na porod pripravi. Najdi
bistvene in kvalitetne informacije o tem, kako porod sploh poteka in kaj lahko
storiš, da podpreš ta naraven proces. Vzemi si čas za nosečnost: da se umiriš
ter zaslišiš sebe in otroka. Sooči se s svojimi strahovi in najdi vso potrebno
podporo, da ti bo lažje. Ne zanašaj se na to, da bodo že v porodnišnici vedeli
in ti povedali, kako moraš roditi. Vzemi moč v svoje roke, ne predajaj je
drugim, TI boš rodila in od vseh ljudi na svetu ravno TI najbolje poznaš svoje
telo in svojega otroka.
Zaradi dobre priprave boš vedela, kakšen porod si želiš in
katerih posegov v svoje telo in otroka si ne želiš. Porod boš tako dočakala v
večjem miru in zaupanju vase. Z dobro pripravo si zelo povečaš možnost, da bo
tvoj porod lep in s tem tudi poporodno obdobje lažje. Kljub temu se lahko
zgodi, da porod ne bo potekal tako, kot bi si želela, in takrat te bo morda
pomirilo dejstvo, da si v ta proces šla zavestno in s tem dala sebi in otroku
veliko darilo!
Dojenje je resda nekaj najbolj naravnega, ni pa nujno vedno
enostavno. Je veščina, ki jo je potrebno usvojiti in zato je za uspešno dojenje
potrebno znanje. Veliko žensk mi je že reklo, da so mislile, da po porodu
otroka samo pristaviš in je to to. A ko boš rodila in dobila svojega otročička
v naročje, boš kmalu ugotovila, kako dobro je, če imaš znanje. Z znanjem se ti
ne bo potrebno toliko sekirati in se spraševati, kako sploh pristaviti
dojenčka, kako pogosto dojiti, kako povečati količino mleka, kako umiriti naval
mleka, ne boš stalno zaskrbljena, ali delaš prav in ali bi bilo mogoče bolje
dati dodatek in ne boš nasedala raznim nesmislom, kot je na primer tehtanje pred
in po podoju. In potem, ko boš kje srečala kakšno »tetko«, ki bo prepričana, da
imaš vodeno, premalo kalorično ali živčno mleko, boš vedela, da so to same neumnosti in boš
samozavestno dojila dalje.
Priprava na dojenje je zlata vredna. Ni ti treba ravno
doktorirati, dovolj bo kakšna knjiga, dobri članki na internetu in/ali
predavanje/delavnica pri svetovalki za dojenje.
V začetku je potrebno vložiti kar nekaj truda in potrpežljivosti,
da dojenje steče, potem pa začneš v njem uživati. Če se zgodi, da pride do
težav, pa si že v nosečnosti poglej, na koga bi se v tem primeru obrnila. Imej
pripravljen kontakt od svetovalke za dojenje, da se ti v tistih napornih dneh
ne bo potrebno ukvarjati še s tem. Naj ti ne bo nerodno prositi za pomoč. In če
dojenje kljub vsemu ne steče, ne pozabi, da si še vedno dobra mama!
3. Hrana
Prvi tedni po porodu so sveti tedni, ko se vzpostavlja
dojenje, ko veliko časa preživiš z dojenčkom, ga spoznavaš in okrevaš po
porodu. Zelo dobro je in iz srca priporočam, da čim več počivaš. Telo je 9
mesecev vsako minuto delalo najboljše, da se je tvoj otrok razvil in potem se
je zgodil še porod. To je nekaj največjega in najmogočnejšega, kar zmore tvoje
telo in po porodu si zato zasluži največje spoštovanje in najboljšo nego. Ne
skoči prehitro v »normalno« življenje, daj si čas.
Da ti po porodu ne bo treba takoj stati za štedilnikom in
kuhati, priporočam, da premisliš, kdo bo skrbel za to, da boš imela dovolj
dobre in tople hrane. To, da si sita, ima velik pomen. Kadar smo lačne (in to se
po porodu hitro zgodi), se dvignejo stresni hormoni in zniža se oksitocin,
hormon ljubezni. To pomeni, da smo lahko bolj razdražljive, slabše se počutimo,
smo bolj tesnobne, težje se povezujemo z dojenčkom …
Možnosti glede hrane je več: lahko si že v nosečnosti
nakuhaš razne jedi in jih daš v zamrzovalnik (jedi na žlico, omake, cmoke,
štruklje …), lahko ti kuha partner, lahko za kakšno kosilo prosiš mamo, taščo,
prijateljico. Kosila lahko naročiš tudi v bližnjem vrtcu/šoli. Premisli o tem
in izrazi svoje želje že v nosečnosti!
4. Čustvena podpora
Zelo dobrodošla je po porodu tudi čustvena podpora – to, da
imaš koga, ki ga lahko pokličeš takrat, ko ti je težko, ko je vsega preveč in
bi se rada samo izpovedala. Lahko razmisliš, ali imaš koga, ki se mu lahko
zaupaš? Morda pa že v nosečnosti poveš prijateljici, da ti veliko pomeni, če ji
napišeš sms v primeru, ko ti bo težko in bi potrebovala posluh in spodbudo?
Razmisli, koliko ti tovrstna pomoč sploh pomeni in poskusi najti ustrezno
rešitev zase. Po mojih izkušnjah te taka »čustvena podpora« lahko zelo
razbremeni, da ti občutek varnosti, olajšanja in povezanosti.
5. Pogovori se s partnerjem
Po porodu je partner verjetno pri večini žensk tista glavna
vsestranska pomoč in podpora. Medtem ko je glavna naloga mame skrb za dojenčka,
naj bo očetova vloga (in vloga drugih »pomočnikov«) skrb za mamo. Zato naj bo seveda
tudi partner vključen v pripravo na porod in poporodno obdobje, da bo tudi on
vedel, kakšna pustolovščina vaju čaka. :)
Če partner ne ve, kaj vaju čaka in česa si ti od njega sploh
želiš, potem ti bo tudi težje pomagal in hitreje bo prišlo do kakšnega »kratkega
stika«. Predvsem je najprej pomembno, da ti kot noseča ženska čutiš sebe in
veš, kaj in zakaj si nečesa želiš – potem boš svoje želje lažje izrazila pred
partnerjem. Jasno in iskreno mu povej, kaj konkretno potrebuješ od njega, kaj te skrbi,
kako si predstavljaš, da bi skrbel zate po porodu (npr. delo v gospodinjstvu, skrb
za starejše otroke, nakupi v trgovini, moralna podpora pri dojenju itd.). Naj
tudi on pove, kako si predstavlja poporodno obdobje in kakšne so njegove skrbi. Skušajta se dogovoriti za glavne stvari tako, da bo obema dobro.
Z dobro medsebojno komunikacijo si bosta zagotovila lepšo izkušnjo za vse.
6. Realnosti materinstva
Dandanes smo mame precej obremenjene s podobami popolnih mam
in popolnega materinstva. V filmih in revijah so mame po porodu večinoma zelo
urejene, nikoli nimajo mastnih las, niso objokane, nikjer ni sledu o poporodni
čišči in krčenju maternice, dojenček zaspi takoj, ko ga odložijo in na splošno
imajo vse »pod kontrolo«. V resnici mame nismo nikakršne super junakinje, ampak
smo samo ljudje, ki imajo tudi zelo slabe dneve. Nikakor ne moremo imeti vsega
pod kontrolo in to je čisto dobro.
V daljnih časih so se ženske več družile in starejše ženske
so predajale znanje in izkušnje mlajšim. Danes nam manjka takih realnih druženj
in pripovedovanja zgodb. Obremenjene smo predvsem z »zgodbami«, ki jih
opazujemo preko socialnih omrežij, ki pa spet pokažejo le delček resnice. Zaradi
teh izkrivljenih predstav potem mama po porodu lahko misli, da je z njo kaj
narobe, ker ni tako popolno, kot je to videla kje druge in lahko tudi dvomi
vase, saj se njen dojenček obnaša čisto drugače kot je mislila, da je »prav«.
Zato bi vsaki nosečnici privoščila in priporočila, da se
druži in sprašuje o poporodnem obdobju druge ženske. Mogoče bi lahko vsaka o
tem povprašala sestro, mamo, babico, teto … in s tem spodbudila, da bi se
modrosti žensk prebudile in začele spet širiti.
Pri vseh teh »realnostih
materinstva« ne gre za to, da bi te morale prestrašiti, nasprotno; gre za to,
da boš bolje opremljena in zaradi tega v večjem občutku varnosti pričakala in preživela to
obdobje, ki pa je tudi zelo lepo!
~ ~ ~
Naj vsaka ženska poleg navedenih predlogov skuša poiskati pravo podporo zase, za svoje življenje. Marsikaj se da, če ustvarjalno iščemo možnosti in si gradimo mrežo podpore. S tem, da se pripravimo na poporodno obdobje in si potem res privoščimo sprejemanje nege in pomoči, lahko vsaka od nas pripomore, da spremenimo družbeni pogled na to ranljivo obdobje in s tem ustvarimo lepši jutri za naše naslednice.
foto: Urška Bernik
