Kaj bodo pa rekli???

Ali pa - kaj si bodo pa mislili? 

Se še kdo redno srečuje s takimi mislimi? :)

Jaz se že … Sploh zdaj, ko pišem blog in ne vem, ali naj kakšno svoje razmišljanje objavim ali raje ne, ker – kaj bodo pa rekli?? Haha! Včasih me je res strah mnenja okolice. No, naj povem, da se te misli res pojavljajo pogosto, ampak jih že malo manj »ubogam«. 

In ne, tu ne gre samo za pisanje bloga. Kdaj si še to mislim? Kadar bi rada oblekla nekaj drugačnega, pa kadar bi rada povedala svoje resnično mnenje glede česa, vsakič ko bi kaj naredila drugače od večine. 

Še en primer – pred enim letom sem se odločila, da bom imela pri porodu dulo. Uganete, kaj je bil moj prvi strah?? Kaj si bodo pa mislili – da nisem zmožna sama roditi?  Haha! Dobro, da nisem poslušala teh zatirajočih misli in sem vseeno potem imela pri porodu dulo. (Za vedno si bom hvaležna za to odločitev – če vas zanima, kakšen je bil moj krasen porod – evo, tu je moja porodna zgodba)

Z mislimi kaj bodo pa drugi rekli tako zatiram(o) sebe, da je prav žalostno in škoda je, ker potem naši darovi, talenti, naša drugačnost nikoli ne pride do izraza. 

Tudi vas spodbujam in z vsem srcem navijam za vas, da se pokažete svetu! Verjamem, da imate v sebi čudovite darove! Podprimo se! 

P.S. Zahvaljujem se Andreji – http://morjevmeni.blogspot.si/, da me je z današnjo objavo "Darovi nepopolnosti" spodbudila k razmišljanju. Hvala ti!