Včasih sem imela na telefonu naloženo aplikacijo, šlo je za
nek menstrualni koledarček, kamor pa sem lahko vpisovala tudi »razpoloženje
dneva«. Vem, da sem bila prav presenečena, ko sem videla, da je v tem okenčku »razpoloženje
dneva« prostora za samo enega »smejkota«, torej za samo eno čustvo. Pa ta koledarček
je ziher sestavil en moški, ki ne razume, da ženske preprosto ne moremo biti
cel dan v samo enem razpoloženju!, sem si mislila. Kaj naj zdaj
vpišem, če sem bila recimo pol dneva zelo jezna, potem sem bila zelo srečna,
zvečer pa še zasanjana in malo žalostna?? Pa saj pride kakšen dan, ko sem cel
dan enake volje, ampak to je bolj redko … :) :)
Tisto aplikacijo sem si sicer sedaj že izbrisala, a dala mi
je eno zelo zanimivo lekcijo. Ko sem namreč zvečer med pravo mavrico občutkov
izbirala samo enega, sem bila vedno postavljena pred izbiro: Po čem bi si rada
zapomnila ta dan? Za katere občutke si želim, da me vodijo? Ko bom kasneje
pregledovala svoje dneve, mesece, katere dogodke in čustva bi si rada za vedno
vtisnila v spomin?
Čemu bom dala večjo težo – petnajstim minute jeze in
osramočenosti ali desetim minutam čistega veselja, ko sem se smejala s
prijateljico? Občutkom osamljenosti dopoldne ali občutkom miru, ko sem imela cel
večer čas zase in sem si lahko privoščila kopel?
Ja, bili so in so še dnevi, ko sem cel dan bolj »tako tako«.
Ko bi recimo izbrala jezo. In s tem ni čisto nič narobe! Sama sem zelo za to,
da opazujemo resnične občutke in da damo prostor vsem svojim čustvom, ker je
vsako pomembno! Tudi nisem za to, da bi se silili v pozitivna čustva, če jih v
resnici sploh ne čutimo.
Lahko pa vseeno realno pogledamo v svoj dan in smo usmerjeni
v dobro! Rešitve za svoje težave ne najdemo, če kar naprej premlevamo, se
krivimo, obujamo spomine na neuspehe … Rešitev je tam, kjer je sproščenost in
navdih. Zato opazujmo lepe stvari, ki se nam zgodijo. Pohvalimo se za vsak
majhen uspeh. Pustimo, da nas navdihujejo dobre izkušnje. Dovolimo vsemu lepemu
v nas, da zažari!
Po čem si boš zapomnil/a ta dan? :)
