Vaši otroci niso vaši otroci

Vaši otroci niso vaši otroci.

Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so.

Po vas prihajajo, a ne od vas.

Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete

jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš,
kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne,
ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni,
toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.

Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem,

kar je bilo včeraj.

Vi ste lok, s katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. 

Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok,

da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. 

Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka,

rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu,

tako ljubi tudi lok, ki miruje.

(Kahlil Gibran)

Pesem mi je zelo všeč. Vsakič ko jo preberem, lahko odkrijem še kakšno modrost. V njej so za moje pojme zapisane vse bistvene stvari glede odnosa do otrok.

Zelo si želim, da bi svoje otroke videla kot darilo od Boga, od katerih se imam priložnost veliko naučiti, da bi jim dala svobodo in jih ne bi preveč "privezala" nase, da jim ne bi vsiljevala svojih misli, ampak jim dovolila, da razmišljajo drugače kot jaz.

Tako bodo na tem svetu lahko naredili to, za kar so bili poklicani.

Ob vsem tem pa bi se rada vedno zavedala, da nad nami bdi »Lokostrelec«, ki ljubi otroke in naju.