Me pa še vedno občasno ob tem primejo občutki, da se to ne spodobi in da bi morala raje nekaj delati, ne pa kar takole »za brez veze lenariti«. Se še katera najde v tem? Včasih me prime, da bi se morala nekomu opravičevati (ker se imam fino in imam možnost uživati, drugi pa ne) oziroma da bi se morala počutiti krivo, ker »kar nič ne delam« ali pa osramočeno, ker se to ne spodobi, da ena zdrava mlada ženska čez dan spi – ko pa je toliko »pametnejšega« dela in ker s počivanjem v življenju »nikamor ne prideš«.
Prav zanimivo! Sprašujem se, zakaj imam(o) včasih tak sram/odpor/občutke nevrednosti, če preprosto uživam(o) in ne delamo nič »pametnega« in nimamo ničesar »za pokazati«?
Velikokrat ženske rečemo, da počivamo zato, da bomo potem lahko več naredile. Ali pa da počivamo, ker smo že toliko naredile in si zdaj to zaslužimo. Redko pa rečemo, da počivamo, ker nam to pač paše in ker v tem uživamo!
Užitek mi pripada in zanj se mi ni treba nikomur opravičevati. To je moj čas, moje ugodje, moja sreča, moja svoboda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za komentar!