Začuti, otrok

Začuti, otrok, da te ljubim,

tvoje pšenične laske, nepočesane,

in tvoja lička, jabolka rdeča,

in tvoje besede nerazumljive,

ki se utrinjajo, zvezde neznanega kozmosa.

Začuti, otrok, da te ljubim.

Sklanjam se k tebi, da v tvoje oči

gledam; njih mehko smehljanje,

da v tvoja rdeča lička okrogla

strmim, ki so kakor razcvela

jabolka.

Čuj, da se sklonim nad te

(sklanjanje rože k roži,

drevesa k drevesu),

in da poljubim te na laske

te nepočesane.

~ Srečko Kosovel

foto: Tamara Bizjak